Raiven - 13

Ti poet, umiril si svet.
V grad zidov naselil si duše brez okov.
Trinajst let, brez besed.
Strah pregnal, zakopal, mostove si požgal.

Toda tvoje ulice so prazne.
Veš, da misli so spet lažne.
V pregrehah šele najdeš se.

Zdaj stojiš na robu prepada,
v breznu strah prevlada.
Sam boš izbral svojo kazen si.

Zadnji dan kliče tvoja vest te,
a ne oglasiš se.
Čakaš, a ni rešilne vrvi.

Tat besed, ukradeš svet.
A polja sanj zadnji dan
vzame ti orkan.

Zrušil se je jez nesreče.
Na tem mestu ni več ječe.
Skril si se brez ran, ostal si sam.

Zdaj stojiš na robu prepada,
v breznu strah prevlada.
Sam boš izbral svojo kazen si.

Zadnji dan kliče tvoja vest te,
a ne oglasiš se.
Čakaš, a ni rešilne vrvi.

Večna laž te ujela v past je,
zdaj padaš v tiho brezčasje.
Kdo ti bo stopil v bran?

Zdaj stojiš na robu prepada,
v breznu strah prevlada.
Sam boš izbral svojo kazen si.

Zadnji dan kliče tvoja vest te,
a ne oglasiš se.
Čakaš, a ni rešilne vrvi.