Tinkara Kovač - In sta šla

Soba prazna v mrak kriči:
V tem življenju smisla ni!
Vse kar znala sta oba
je popila že tema.
Od obljub v glavi se vrti
matere več tukaj ni.
O očetu le sledi
dolge ceste so poti

In sta šla ...

Veter nosil ptice je z neba
čudne pike padale na tla
tu za njiju ni več upanja
zvezana v objemu iz želja

Dim pobarva mu oko
v prazno stegne se z roko.
Čez obraz ji gre spomin
topel, moker sotrpin.
Se še zadnjič stisneta
v kot svoj strah odvržeta.
V kovčku zadnji up leži
pod nogami mraz gori.

In sta šla ...

Veter nosil ptice je z neba
čudne pike padale na tla
tu za njiju ni več upanja
zvezana v objemu iz želja
In sta šla ...