Tereza Kesovija - Povej mi

Dotik dveh rok in tvoj odmik,
med naju plazi se tišina.
Pogledaš stran – te res je sram,
da moja si bližina ?
Ti brez besed – ne veš kaj bi,
jaz spet in spet prosim te :

Povej mi, povej mi, povej kako naj ljubim ?
Povej mi, povej mi, kako naj ljubim tebe ?

Postajaš tih, zaslišim vzdih,
boš zmogel moj objem objeti ?
V tebi je jok, jaz praznih rok,
želim, da znala bi verjeti.
Ti zreš nazaj, kjaz grem naprej,
ti veš zakaj – a jaz le slutim.

Povej mi, povej mi, povej kako naj ljubim ?
Povej mi, povej mi, kako naj ljubim tebe ?
Povej mi, povej mi, povej kako naj ljubim ?
Povej mi, povej mi, kako naj ljubim tebe ?

Dotik dveh rok in tvoj odmik,
med naju plazi se tišina.
Pogledaš stran – zdaj te je sram,
da tvoja sem bila bližina.